1. |
Gotof sn a.k.a. Gotof si
03:10
|
|||
|
GOTOF SN a.k.a. GOTOF SI
Tretji dvanajsti dva dvanajst,
zbralo se nas tisoč krat petnajst.
Trg Svobode zdaj se kadi,
ljudje že kurijo razne stvari.
Še balo so privlekli s seboj,
hotli it kidat z občine gnoj.
Plavi to gleda, le nemo stoji,
še kocke letijo, čuje se: Gotof Si!
Helikopter je prileto pa se je začelo,
aparat se pridno vrgel je na delo.
Po zraku vsa so čuda letela,
dobro da niso še mene zadela.
Bil sem pa tisti, ki s palco je dobil,
se znajdo v kareti nič dolžen nič kriv.
V garaži nas blo je stodevetnajst,
dali so me pol na Vošnjakovo 16: GoTOF SN!
Paznik mi reče: "Naprej se pripogni,
temu se tukaj ne moreš izognit."
Gleda mi v rit, če kaj sem si skril,
zraven si misli, sam si si kriv.
Tožilec, sodnica, kje je pravica?
Zarota se kaže, se krije resnica.
Logika pravi, da tu je krivica,
nisem jaz tisti, ki lažem vam v lica: Gotof Sn!
Do novega leta smo v čuzi sedeli
do 28 smo se lahko prešteli.
So drli se zunaj naj vun nas spustijo,
naj že enkrat barabe sedijo.
Niso ti, ki so kradli državo,
drugi so pod mizo prodajali zastavo.
Ni vseeno in že dolgo nam smrdi,
na ulicah smo rekli: Gotof Si! Gotof Si!
Svoboda je res največja dobrina,
dajmo si natočit čistega vina,
kolko jih nedolžnih noter sedi,
sistem najeda živce ljudi.
Na eni strani pomanjkanje dokazov,
na drugi pa si nekdo roke mazal.
Spet naj pride, spet naj se vrne,
spet se čuje: Gotof Si!
|
||||
2. |
||||
|
Maribor, Vračam se k Tebi
Naj povem vam zgodbo, se mi enkrat je zgodila,
odkar umrl je Tito, ni več pravljična idila.
In se enkrat furam, z vlakom do Ljubljane,
zraven mam kitaro in slike neke fsrane.
Čisto sam v kupeju, sem jedo čokolado,
ko zagledam faco, kot da gledam marmelado.
In se fsede noter, tik nasproti mene,
dolga mastna čupa, ko da prišo bi iz teme.
Pa sem vprašal tipa: "Maš mogoče čik?"
Mi je rekel: "Ej kolega, daj ne mi s tem smrdet.
Če misliš pušit, idi vun na sekret."
Sem ga pogledal čudno, malo zgledal je zadet.
Ja, res škoda, ga je mama pustila,
ko je bil še mali, se je vrgel na mamila.
Sem prijel kitaro, da vidim, če še špila.
In zabrenkam enkrat, pri drugem je zastalo,
ko isti tip ponudi jointek mi za šalo.
And then something completely different in my head.
Ref:
Na na na na na naj, moj Maribor,
ko te zapuščam, postanem čisto nor.
Brez družbe tvoje neka nova so pravila,
da pridem k tebi, samo to mi v glavi špila.
Ja, trava obstaja že dolga stoletja,
parlamentarne razprave se vlečejo ko leta.
Evropa sem in tja, samo bla, bla, bla.
Skočim gor, skočim dol, da pristanem na pomol.
In sem žvekal enkrat, huba buba gumi,
si računal v glavi, kolko stane olagumi.
Me prešine misel, če ne bom mel cekine,
lahko fašem virus, ta zlepa mi ne gine.
Pa prišeta mimo, črnolasa muca,
če povem po pravi, meni v glavi zaštuca.
Sem pozabo čisto fsa pravila,
mini krilo, lepe noge, moja mala morska vila.
Ja res škoda, sorry olagumi,
prej ko sem izvedo, že bla sma v šumi.
Sem pozabo bi povedo kdo bolj koga rajca,
ko ona vsede se na moja ...
|
||||
3. |
Eho
03:40
|
|||
|
Eho
Starodavni klici, poželenje po žici.
Zdi se, da od nikjer, potuje v mojo smer.
V dolgih tesnih nočeh, vroča slina na zobeh.
Zenice, ki sikajo, v črno temo pikajo.
Eho, eho, eho,...
Razigran sem in drvim, proti tebi, ovit v dim.
Kot orakelj kot vizija, staromodna čarovnija.
Eho, eho, eho,.....
Ko kriknem vate, vrneš mi odmev.
|
||||
4. |
Solzne dni
03:20
|
|||
|
Solzne Dni
Kaj bi blo, da bi človek vedo?
Vse obvladal, vse naredo,
meje zbrisal in odpisal grešni svet.
Resnica vir bi bila edina,
lepa čista kot milina,
v takem času res bi dalo se živet.
Ref:
In ceste žalosti,
zamenjal bi jih,
za vedno skril.
In tudi sonce sijalo bi,
odneslo s sabo
vse solzne dni.
Kaj bi blo, da se milost vrne?
Vse obvlada, vse obrne,
naseli se v srca dobra pri ljudeh.
Ljubezen vir bi bila edina,
lepa, čista kot jasnina,
v takem času res bi dalo se živet.
|
||||
5. |
Ti
03:15
|
|||
|
Ti
Da veš kak lep je tvoj nasmeh,
ko zjutraj z barvo dneva
v sebi nosi svoj sijaj.
En dotik, tako si me zadela,
zdaj v svoji duši nosim tvoj pečat.
In tvoj pogled in tvoje vse,
odkriva mi, daje videz tej nedolžnosti.
Besed ne rabim, kar povedal bi ti naj,
ker ti že veš, kaj jaz mislim.
Ko gledaš me, telo se mi mrazi,
ne veš, kak paše mi tvoj glas.
Ko hodiš in se smeješ soncu v obraz,
takrat želim si tvoje nežnosti.
Ref:
Ko te ni, mi misli nate ne zbežijo,
in ko te ni, tebi pišem poezijo.
Ko te ni, si čas nastavi svojo uro,
in ko te ni, ni nobene take, kot si - Ti.
No naj no naj, no naj naj no naj,
mi melodija zdaj v ušesih not igra,
in rad te gledam, ko ti zaplešeš.
In tvoj obraz in tvoje vse, narisal bi,
bil ob tebi, da se nič ti ne zgodi,
ker tebi človek res bi dal ti vse,
ko te spozna, da dobro misliš.
Ko tu si, meni svet se spremeni,
ne vem, kam skrije se moj glas.
Ko hodiš in se smeješ soncu v obraz,
takrat želim si tvoje večnosti.
|
||||
6. |
In-ona
03:28
|
|||
|
In-Ona
In-ona se mi smeje, ko štorasto zletim,
In-ona je vesela, če nič si ne nardim.
In-ona sramežljivo, obračat zna oči.
In-ona mimo mene gre, pa lepo mi diši.
In-ona dobro zgleda, zna se menit z ljudmi.
In-ona radovedno išče novih si poti.
In-ona zna postavit, lepoto na svoj glas.
In ko mi hrbet kaže, v mislih vedno pravim:
Ref:
Hej, hej, hej, daj sem poglej,
malo, malo obrni se in se nasmej.
Hej, hej, hej, daj sem poglej,
bejbe, bejbe obrni se in se nasmej.
In-ona se mi smeje, ko bedasto norim.
In-ona je vesela, če dobro se naspim.
In ona sramežljivo, poslušat zna laži.
In-ona mimo mene gre, pa vse se mi vrti.
In-ona dobro ljubi, zna me gledat v oči,
In-ona radovedno v meni čustva prebudi.
In-ona zna postavit resnico na svoj glas.
In-ko mi hrbet kaže, v mislih vedno pravim:
|
||||
7. |
Padiva
04:31
|
|||
|
Padiva
Listje, kot listje pada moj polet,
če nosim spanec k svojim ustom.
Odtrgaj jermen mi z ramen,
naj se dotaknem svojih dni.
In drugič spet bom zopet sam,
spal pod zibelko spominov.
Se nežno s tabo bi igral
in tebe gledal.
Čas, kot čas mi teče tja v en dan,
ko skupaj hecno sva bedela.
Na tvojem licu moj nasmeh,
in vse je tak, da se mi zdi.
Iskrivo skačem po sledeh,
ko iščem sluh in zven tišine.
Zdaj srečno padava po tleh
in zrak te boža.
Ref:
Padiva kar na mavrico z občutkom,
peljiva se na njej, dokler gre.
Misel, kot misel pada naš planet
in ogenj z ledom se igra.
Si vzorce pletem iz besed,
pozna se neka harmonija.
Še črka spodaj iz peres,
prišla je spesnit:
|
||||
8. |
Pa para nema
02:58
|
|||
|
Pa para nema
Sirota si je našla mesto,
na tistem voglu sam stoji.
Roka kaže mu na znano gesto,
kakšen dinar daj mi na dlani.
Na drugi strani s palco v roki,
starka stika med smeti.
Pločevinke bo prodala
za tisti dinar in juhe tri.
Pa para para nema
Mama ma res pridne roke
in papirje nosi v vse smeri.
Na socialni za podporo prosi,
na papirju piše - službe ni.
Zdaj že v šolo hodi naš tamali,
pa še za račune ni.
Bi malco radi mu plačali,
a odgovor vedno isti se dobi.
Pa para para nema
Pa kako nema para? Para ima.
Gledali ste samo dok smo krali svima.
Pazi vamo, briši mi odavde!
Zapamti samo, ljudi smo nepravde.
Službo danes se zgubi hitreje,
kot lahko si direktor svoj miljon prešteje.
Vidi zdaj te iste vaške pamže,
stečajni spravo evre,
direktor firmo v franže.
Pa nema para
|
||||
9. |
Življenjska
01:39
|
|||
|
Življenjska
Pride tudi taki dan,
ko se obrne malo vstran od tistih tvojih sanj.
Poglej in vidi svoje lepe dni,
ker nekdo vedno čaka svoj trenutek radosti.
In kaj se človek sploh bi naj sekiral?
Dobro z dobrim spet se vrne nazaj.
Kot tiste znane pomote, napake al zmote,
ki še niso spletle svoj značaj.
Sami sebi smo že znani
in vse tako kot en začaran krog se svet nam zdi.
Trenutki mladosti iz skrinj že zaspanih,
skačejo okoli babičine tople peči.
Pa pride spet še dan, ko strah nas prime,
nemirna misel nam ne daje miru.
Kot tiste znane že zgodbe, sirote in sodbe,
kaj bo potem? Odvisno kaj je že tu.
|
||||
10. |
Oj mlekarna, Oj tovarna
02:47
|
|||
|
Oj Mlekarna, Oj Tovarna / tekst
Oj mlekarna, kdo te kupil bo,
pošel denar je, prodal bom kravico.
Vzel že davno dolgoročni si kredit,
zadolžen pošiljal banke pol sem v rit.
Res velike so obresti,
hitro človek znajde se na cesti.
Oj mlekarna, kdo te kupil bo,
al pa mojo kravico,
s tisto malo štalico.
Oj tovarna, kdo te kupil bo,
pokradli dnar so, odnesli, kar je blo.
Delavec je včasih več bil kot zlato,
enkrat bom obvladal vse z robotiko.
Zdaj se gibljem v lastni senci,
že kloniran sem v esenci.
Oj tovarna, kdo te kupil bo,
al pa mojo knjižico, mislim delovno.
Mmm hmm mm hm
Zemlja, zemlja, kdo te kupil bo,
da sadit bom moral si pod žarnico.
Gojil solato paradižnik in radič,
zdaj pa gensko jem, narave ni več nič.
Vzel lopato bom, še jamo vkopljem,
tak globoko, da si vodo izkopljem.
Zemlja, zemlja, kdo te kupil bo,
tak to enkrat ne bo šlo,
vse preveč je že.
|
||||
11. |
Ko na cesti so doma
03:15
|
|||
|
Ko na Cesti so Doma
Pazi, pazi, pazi človek,
že greš malo sem in tja.
Kje domača je posoda?
Kdo otroku v usta da?
Več je lačnih, bolj trpijo,
gledamo jih v medijih.
Na drugi strani se mastijo,
krožnik poln in marmor okol njih.
Pazi, pazi, pazi grešnik,
že greš malo sem in tja.
Deložiral si uboge,
hiše rušil brez srca.
Več kreditov, več obresti,
da bi imeli nas v posesti.
Delaj, delaj, slabo služi,
kje je radost, da nas zopet združi?
Ref:
In svet bo stal na strani,
kjer voda je doma.
Takrat nikar ne brani
požirka za brata svojega.
In vem, da svet bo eno,
le šolo skozi da.
Nikar ne hitimo,
mimo onih,
ko na cesti so doma.
Pazi, pazi, pazi družba,
malo je odneslo te,
prazne tvoje so obljube,
na ledu nas spodneslo je.
Z recesijo se ubija,
naša dobra sinergija,
zmeraj več jih gre na cesto,
trgovski centri so pojedli mesto.
Pazi, pazi, dobri človek,
da ne zavede te,
dobro glej, še bolj poslušaj,
uči se in daj za vse.
Znajt se težko v našem svetu,
industrija na planetu,
zadnjo travo nam prekrila,
kje bo zdaj se roža posadila?
|
||||
12. |
||||
|
Kmet Pa Hrano Meče Vstran
Eni so pozabli, da je človek tu zato,
da daje to, kar ma, in vse, kar vzame, vrnil naj bi to.
Zakaj potem ta človek krivo vse nardi?
In tu je en in zdaj že dva, ki ti pravita laži.
Daj, daj, samo kupi, kupi,
pogledaš v košare, prazni so nakupi.
Doma položnic polno, živčni so obupi,
kak bom plačal, kak odplačal tist kredit,
ki ga mam na pufi.
Ref:
Kmet, kmet, pa hrano meče vstran,
neprodani kruh se kopiči vsaki dan.
Daj, samo daj, samo, samo daj,
gledam ljudi, se samo čudim,
a na koncu pa se čudijo.
A nič ni čudno, ko jim rečeš, da doma se tepe folk
in foter ženo in komu mar zdaj sploh je to?
Če svet je lačen, zdaj je lačen zraven tebe
že tvoj sosed, njim pa sploh ni mar za to.
Daj, daj, samo pusti, pusti,
težko kaj ukreneš s polnimi usti.
Še vedno hodim v market te, ko so popusti,
kak bom plačal, kak odplačal tist račun,
če mi z evrom gusti.
Na kraju plača revež, ko že itak nič ne služi,
pa še tisto kar dobi, na flašah pira gre v nič.
Socialne stiske, samomori, dva miljona, kar nas je,
še tist procent nam vzame jih hudič.
Daj, daj, samo pusti, pusti,
sprenevedaj in drugje se dalje usti.
Še kar naprej se ti nategnit pusti,
zdaj pa daj mi jest, da ne pozabim,
kaj so polni usti.
|
||||
13. |
Slovenski trip
02:42
|
|||
|
Slovenski Trip
Se je težko lotit teme, če ne veš, kak gre.
Zgodba teče in misli prikroji,
ko Janezek zaglavi, sebi raje kaj nardi.
In Francka teče, za vozom se lovi,
da konj potegne, preden vlak se zamudi.
Ponosno glej, četud spotakneš se ob kamen,
ki ravno vrgel ga je Bog, da rečeš Amen.
Slovenec dragi, že si preživel,
ne boj se mleka, ki že ded ga je pil.
Saj vem, da rekel boš še marsikaj,
a pisal knjige si kot velik in še daj.
Poglej pred sabo, da narave ne zgubiš,
kje sedel boš pod drevesom,
če Benetke spet zgradiš?
In vodo čuvaj, to ni hec, življenje gre,
otrokom pusti dihat, da lahko žive.
Ref:
Slovenija, lepa mala moja si državica.
In skoči sem in skoči tja, po poti gor in dol,
veselo glej naprej in dvigni se ko maš dovolj.
Ne kregaj se s sosedom, spet prišel bo dan,
ko stali bomo skupaj še nekomu v bran.
Spoštuj kar imaš, se nekdo je boril.
Vse to kar ostalo mu je, jezik je dobil.
In karte daj na mizo, ko si bil izbran,
ne pa da se sprenevedaš, vodiš nas drugam.
In vedno glej dejanja, ki si jih storil,
ne pa, da si misliš: saj sem ga le pil.
|
||||
If you like Jerry Mažgon, you may also like:
Sorry I'm So Sensitive
by Bea Stewart
The second EP from Northern Irish singer-songwriter Bea Stewart runs from gentle folk to pillowy pop ballads, all perfectly executed.
go to album
Better By Now
by Brooke Annibale
The indie-pop artist reflects on love and anxiety on her latest album.
go to album
Love, Loss and Washing Lines
by Matt Hawkins
A dozen folky songs from this Brisbane musician recall the wit and romance of early Billy Bragg.
go to album
This Is Real EP
by Kristy Clark
featured on Bandcamp Radio Jun 17, 2014
go to album
The Edge of the Land
by Katie Spencer
Spencer's indie folk sophomore album was recorded live in the studio over the course of two days.
go to album
A Place Like Home
by Mr. Alec Bowman_Clarke
The new EP from Scottish songwriter Alec Bowman_Clarke goes deep, setting vulnerable lyrics to gentle melodies & stripped-back arrangements.
go to album
I Used To Be Sad & Then I Forgot
by Mr. Alec Bowman_Clarke
Alec Bowman perfectly captures the dark soil under the pastoral world of British folk with this collection of melancholy originals.
go to album
